petek, 13. februar 2015

Najvišji vrh na otoku Karavanke

 Ko sem nekje nad 1500 metri prebil meglo, se mi je zdelo da se zakorakal v čisto drugo sfero. Morje oblakov je izbrisalo celotno civilizacijo. V pradavnini je morje segalo celo više.


Tudi megla ima svoje čare!



Malo pod Prižnico se je odprlo. Na klopci sta mi sonce in tišina dovolila, da sem za nekaj minut izklopil možgane. Sem ter tja je zmotil le kakšen šum iz "podvodnega sveta". 


V daljavi se je lepo videl otok Snežnik.

Hvala predpohodniku in njegovemu medvedu, ki sta včeraj ali predvčerajšnjim zgazila pot proti vrhu.




Narava je ustvarila lepe snežne linije. Ene umirjeno valovite...

Druge ostre, večplastne.

Tretje z raznimi liki.

 Iz Završnice mi je na vrh Stola uspelo priplavati v dveh urah in pol. Se mi zdi, da je to moj zimski rekord.

Spust je bil tudi na nivoju. Iz Valvazorja do Završnice je celo urejeno sankališče. Sedaj se lahko poln energije v nedeljo odpravim v Belorusijo. Novim zmagam naproti.

Ni komentarjev: