ponedeljek, 29. september 2014

Spartathlon skozi moje oči


Na začetku naj se zahvalim vsem, ki ste verjeli, navijali (seveda šteje tudi na daljavo), da mi bo uspelo. Kot kaže je pretok takšne energije mogoč :) Moram pa povedati, da ni bilo preprosto, a zelo dobra življenjska (pre)izkušja.

Pa začnimo:


 
Štart je bil deževen. Pred štartom sta me pozitivno presenetila nekdanja biatlonka Tamara Barič in njen izbranec, ki sta počitnikovala po Grčiji in se v klavernem vremenu na vse zgodaj zjutraj prikazala na štartu ter zaželela vso srečo. Hvala!

In že smo tekli. Dokaj čudno se mi je zdelo, ko sem že po nekaj kilometrih stekel mimo "znanega" ameriškega ultramaratonca (avtor knjige ultramaratonec) Deana Karnazesa. Veljal naj bi za favorita, a se je kot kaže nekje uštel (končal je na 133 mestu).

Počutil sem se odlično, veliko sem pil in jedel, nakar se je začelo črvičenje v trebuhu. Do 42 kilometra sem se dvakrat kvalitetno podriskal in že je bilo bolje. Kljub težavici je bil čas prvega maratona malce prehiter - 3:35.

Ker sem vedel, da bodo zaloge mišičnega in jeternega glikogena kaj kmalu povsem pošle sem še več jedel in pil (koncetrirano izotonično pijačo). Nato je prišla kriza, ZID, STENA! Vedel sem, da bo do tega prišlo, a ne za tako dolgo časa. Po 50 kilometru se mi je kljub naprezanju tempo drastično zmanjšal. Razmislim kaj naj naredim in si rečem, da zagotovo premalo jem, zato vase vržem še več kot bi sicer.

Poleg mene je štartal še en predstavnik naše deželice - Klemen Bošter.


Do Korinta, kjer je časovni limit najbolj navit, sem prisopihal z zadnjimi močmi. Imel sem celo krče, ki jih sicer nimam nikoli. Vedel sem da nekaj ni vredu. Nič, malo daljša kriza pač, sem si mislil, sedaj me bodo ekipa poštimala in bo bolje. Veselo sem se prepustil razvajanju spremljevalne ekipe. Vase sem zmetal kupico pripravljenege hrane (ki mi začuda spoh ni več teknila). Ooo pasala pa sta počitek in masaža, in to kako. Stežka sem se pobral iz udobnega naslonjača in z upanjem na boljše čase zopet zagrizel v asfalt.


A zid se je kar vzpenjal. Stena je bila celo previsna. Sedaj sem vedel, zatajil me je želodec. Ni bil sposoben prebavljati vsega vnešenega balasta, zato se je odločil da v peč ne požene kaj veliko kalorij. Nekajkrat sem bruhnil po malo, tisto kislino in zadnjo požrto stvar. Trebuh pa kot balon. Nekaj klancev sem prehodil. Proti večeru, po 9ih urah krize sem bil že čisto pri koncu, v glavo so se mi vcepile celo negativne misli, misli o odstopu!!


Na naslednji kontroli točki, kjer so bili prisotni spremljevalci sem dodobra potarnal o svojih težavah. Fotr mi je namešal kavo, jogurt in nevem kaj še vse. In po pol ure se je izkazalo za dobro. Po pol ure velika potreba, nato pa še odrešilen silovit Niagara fall skozi usta. Zagotovo sem nabruhal nekaj litrov tekočine, z vso požrto hrano vret. V trenutku sem se počutil bolje. Bal sem se samo, kako bo od sedaj naprej funkcioniral moj ubogi vegeterjanski želodček.


Sedaj je šlo gladko. Temperature so bile noči primerno prijaznejše, želodec je funkcioniral in končno sem začel pri teku ponovno uživati. Ponoči je bil na sporedu ravno najtežji del proge (vzpon na goro), kamor sem stekel kot bi se ravno prebudil (ne pa kot bi imel za sabo že 150 kilometrov).  Od bruhanja (večera) pa vse do jutra sem samo še prehiteval.


 Na prehodu iz krize

 12 ur noči je minilo prelahko. Celo noč sem tekel s hitrostjo kot bi jo na krajšem treningu. Energija je prispela! Vedel sem da še ni konec, da zagotovo pridejo spet "težki časi". In res so. Po 200. kilometru, ob prihodu jutra, je bilo zopet težko. Pojavila se je utrujenost, ki jo je nadragadil nepričakovani 10 kilometrski klanec, na katerem sem zaradi prenaprezanje doživel celo halucinacije (stvari so so za nekaj metrov pojavile in nato spet izginile). Čudno, čudno, saj se nisem počutil ravno pred infarktom. Po zborbanem klancu so halucinacije izginile, utrujenost pač ne. Zadnjih 20 kilometrov (ki so bili v glavnem navzdol), sem dobil motivacijo in zagon. Vedel sem, da če se potrudim lahko pretečem pod 30 urami, kar bi bilo za amaterja mojega kova že sila solidno. Seveda pa sem tudi hotel biti čim prej v cilju in zaključiti s tem neskončnim prestopanjem iz leve na desno nogo. In je uspelo. Brez moje ekipe, tukajšnje in onostranske, pa bi mi sila težko! Hvala


Tek v zadnjih stotih metrih je nepopisno doživetje. Se niti ne bom trudil opisati, ker bi zgubilo čar. Pojdite in doživite :)




 Poklon kralju, nato pa najboljši požirek vode v mojem življenju!! Vsak ki ga je okusil je po mojem mnenju zmagovalec! Se splača? SE!


Takojšnja medicinska oskrba vsem tekmovalcem na cilju.


Seveda hvala tudi ekipi rtv iz Maribora, ki je zadevščino dokumentirala. Bili ste odlična podpora!

Profil proge.
Sedaj pa noge v ljuft!

petek, 26. september 2014

POROČILA

  • CILJ!!!!!!!!!!! 
29 ur in 41 minut! 21.mesto!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
BRAVO, BRAVO, BRAVO MIHA!!!!!

  • SOBOTA ob 11.10
Noro, kot da bi res imel krila, drvi proti cilju, prehiteva vse po vrsti! Še čisto malo!!
  • SOBOTA ob 10.48
Še 10km do cilja! Noro, počuti se odlično, leti leti proti cilju!!! Trenutno teče na 26.mestu, kar sploh ni pomembno, a če gre tako naprej, bo dosegel cilj pod 30 ur!!!! GO MIHA GO!!!!!!!!!!
  • SOBOTA ob 10.00
Še dvajset kilometrov! Zelo, zelo, zelo utrujen, tako kot vsi ostali tekači. Spremljevalca ga čakata na zadnji kontrolni točki pred ciljem. Predvidoma dve uri do cilja. Dajmo Miiiiha, zborbaj še tole!!!!!!! 
  • SOBOTA ob 7.48
Miha je raketa! Je že na 212km! Utrujen, kakopak ampak teče! Zadnji večji klanec je mimo in tega je vesel in mu je dalo novo energijo. Teče že 25ur in pol, trenutno na 28.tem mestu!!!!! ŠE MAAAAAAALLLOOOOOO!!!!!! aaaaa!!!!!!
  • SOBOTA ob 5.49
Noč ima svojo moč, Miha pa še večjo. Na 195km je že 29ti in to svež in nasmejan. Sedaj ga čaka zadnjih 51km, večinoma v klanec, kar mu kar naenkrat ni všeč. Bravo Miha!!!!! Rezultat zaenkrat za pod 30 ur!
  • SOBOTA ob 0.55
Pod vznožjem gore, spočit, super gre v hrib, ki mu odgovarja in se počuti super. Trenutno teče na 51.tem mestu. Dajmo Miha, hribi so tvoji. Naslednje poročilo ob petih zjutraj!
  • PETEK ob 22.10
Končno Miha uživa brez težav! Napreduje silovito, sporoča Nina. Bili so na 140km, bliža se vnožju gore, kjer ga čaka najtežji klanec!
  • PETEK ob 21.14
Je padla noč. Miha in ostali si jo bodo dobro zapomnili. Okrog 160km se začne gora. Se pravi, Miha se ji bliža. Tukaj mu bodo krila še kako prav prišla. Mimogrede, mogoče je danes lep večer za ogled dokumentarca Ruth 246,8. V tem trenutku nastaja že drugi del. Danes bo tako budna noč za spremljevalca, kuharja, zdravnika, motivatorja Nino in Rajeta, ter televizijsko ekipo. Umetniki pa itak ne spimo ponoči, tako da objavim, če mi sporočijo kaj novega. DAJMO MIHAAAAAA!!!!!!!!!

Kako lepo, bi vriskala Ruth. Kako lepo, si mrmra Miha.

  • PETEK ob 19.55
Ob 19.42 je Mihči prisopihal na 35. kontrolno točko na 123,3km. Teče v tem trenutku že 13ur in 58minut! Sedaj je bolje ali kot mi je nazorno sporočil ata Rajko: "Je bruhal, sral, zdej pa leti in je dober. Je jedu, močan…."!!!! Jah, težka je ultramaratonska!
  • PETEK ob 18.35
In je že nekje na polovici poti, približuje se vznožju gore. Že celo pot ima probleme z želodcem, tri ure ni jedel, dvakrat je bruhal in seveda prebavne motnje. A na srečo so noge in glava na mestu, spremljevalca Nina in Raje, pa sta omilila njegove bolečine z želodcem. Upajmo, da večer in sprememba terena prinese novo energijo in da se težave prenehajo. Interneta seveda na terenu nimajo, a sem Mihu prek telefona sporočila, da ima doma vašo podporo na daljavo!
Klemen je pravkar dosegel 35. kontrolno točko na 123,3km!
  • PETEK ob 16.58
Nina pravi, da je "bogi, a borba". Verjetno se nahaja nekje okrog 35. kontrolne točke. Live data na njihovi spletni strani ni tako ažuren, kot bi si želeli mi, ki spremljamo tekače!
  • PETEK ob 15.50h
92km, 9 ur in 32min. Počuti se boljše, pa tudi izgleda boljše (pravi žena Nina). Kriza je mimo, zato gre vse lažje. Bliža se 100km…Mihu veliko pomeni, da ga spremljate na daljavo, res vsaka dobra misel je korak lažji na poti do cilja.
  • PETEK ob 14.16h
Miha je že prečkal 22.to kontrolno točko, kot 56. po vrsti. Mislim, da je več kot na varnem s časovnič limitom. Uradne rezultate lahko spremljate tukaj. Lahko izberete kontrolno točko ali pa vtipkate Mihovo štatrno številko 362. Klemen, drugi slovenski predstavnik pa je prečkal kontrolno točko na odličnem 25. mestu. Bravo!!!

Raje mi je sporočil, da gre zaenkrat vse po planu. Nekje okrog Korinta je za njim že 81km, ki jih je pretekel v 7h urah in 45min. Tempo je malo upočasnil, zaradi hitrega začetka, pa tudi zaradi bolečin v želodcu. Prebrodil je že prvo krizo in je sedaj dobre volje. Upajmo, da bo želodec ok, da mu bo tek v užitek. Dajmo Mihiiiiiiiii!!!!!!!!!


Tole zgoraj je Miha, dobr je videt! ;)
Pa še nekaj slik z uradne spletne strani, da si tudi mi doma predstavljamo, kako vse skupaj izgleda. Po slikah sodeč je ponoči ali pa tudi zjutraj deževalo. 




  • PETEK, 10.15h
Tako, tek se je začel ob šesti uri in Mihu gre zaenkrat odlično. Okoli desetih je že pretekel en maraton, se pravi 42km, in to kot dvajseti od vseh tekačev! Počuti se odlično, vendar ata Raje pravi, da gre prehitro, zato bo sedaj verjetno malo upočasnil. Ja, bomo videli, če bo ubogal, včeraj mi je namreč rekel, da palic na tekmi ne bo smel uporabljati, je pa zato v žep vtaknil krila.
Se kmalu spet oglasim, vi pa navijajte, vsaka dobra misel ga doseže.


Filmcek iz starta: kdo najde Miha?


četrtek, 25. september 2014

V pričakovanju

 že 32 Šparthathlona. Na letošnjem štartu bosta stala dva predstavnika naše države. Spremljate ju lahko preko klika. 
Elektronsko merjenje rezultatov bo samo na kontrolnih točkah : 11, 22, 35, 47, 52, 60 in na cilju.
Za Miha vtipkajte številko 362, za Klemena pa 207.







Poročevalka Nikca

sreda, 24. september 2014

Prihod

In smo prišli.

Pot je bila dolga, naporna...a vseeeno prijetna, saj sta Nikca in Raje spretno šofirala, Miha pa je medtem sladko dremuhal na improviziranem ležišču. No, tudi sama sem malo zalegla.



 Predstavnika Republike Slovenije :)

 Spremljevalci.


 Prijava je bila nadvse uspešna - dobili smo dva listka za kosilo gratis :)




Apoteka pri Rajetu.


Za vas je skrbno pripravila poročilo poslovna sekretarka Nikca.


torek, 23. september 2014

Prišla je jesen


 Danes jo je bilo že kar dodobra čutiti. Jesen, od danes naprej tudi uradno. Zato smo lahko zakurili kamin. Lepo je dišalo in se iskrilo.


Takole pa sem naredil še tri različne enrgijske kroglice za dolgotrajni tek, ki me čaka čez par dni.

Sokovnik Omega je za te zadeva zakon!


 Levo zgoraj: mandlji, hruška, ovseni kosmiči in suhe mareice
levo spodaj (bele kroglice): indijski oreščki, banana, kokos in dateljni
desno: domači orehi, med iz Loške doline in bio rozine

Še zadnji paradnižnikov sok in že smo na poti proti Grčiji. Gremo kar z avtom. Cca 1800 km. 

Kroglice bodo delale konkurenco raznim "umetnim" gelom in energijskim ploščicam. Bomo videli kaj mi bo bolj teknilo.




ponedeljek, 22. september 2014

Bratec alpinist


Včasih sva takole skupaj "kviftala" na domači terasi. Sedaj nimam več za burek, saj brat pleza že nad 4000 metri. Z Andrejem Štremfljem sta takole plezala na Mont Blanc. Kmalu bo postal gorski vodnik.


novo ime

Ker ste pridno klikali na googlove oglase (s tem je prišlo nekaj grošev), sem se odločil da vam olajšam dostop do strani s spremembo imena domene - na www.mihovc.com


Moja Saucony flota


Danes počivam, malce pakiram in razmišljam, razglabljam, razgaljujem, kje kako in zakaj bi lahko kakšna moja šibkost rezultitala v nedokončanju zastavljenega izziva. Opreme pri teku ne potrebujemo veliko, najpomembnejši pa so zagotovo tekaški copati. Mislim, da me le-te ne bodo pustili na cedilu, saj jih že nekaj let pridno uporabljam. Na kratko o mojih tekaških podkvicah imenovanih Saucony.
Na splošno se ameriška firma trudi pribljiževati naravnemu načinu teka, saj izdeluje izredno lahke copate z manj razlike peta-prsti. Z mnogo različnimi modeli pa se zagotovo najde kaj za vsakogar! Meni so všeč, ker mi preprosto dobro sedejo na nogo! V nadaljevanju bom na kratko opisal 7 različnih modelov, ki sem jih v zadnjih 2h letih imel možnost stestirati.

 TRIUMPH 10 so copati s katerimi sem treniral največ. So vsestranski, dobro blaženi in kar je za trening pomembno zelo trpežni. Razlika prsti peta je 8mm. Glede na ostale modele so mogoče nekoliko večji (za pol številke) in širši v sprednjem prstnem delu. Za klasičen tip stopala. Z njimi sem lansko leto pretekel beograjskih 210 kilometrov. Skupaj pretečenih cca 1100km.
 (za nov model triumph 11 pravijo, da ima slabše oprimevajoč petni del, vem pa ne)

CORTNA 3 so v primerjavi s Triumph še nekoliko bolj minimalistični (beri lažji), se bolje prilegajo nogi in se nagibajo k teku po asfaltu. Blaženje imajo za tako težo še vedno zelo dobro!! Razlika peta prsti je manjša in znaša smao 4mm. Z njimi mislim preteči cca prvih 100km Spartathlona. Pretečenih 250km. (Ravnikar je prišel v prodajo tudi že novojši model Cortana 4)

 RIDE 7 je nov model, ki ga je uredništvo revije Runners izbralo za kvalitetnega. To so nekako najbolj vsestranski, dolgotrajni, hvaležni in dostopni copati znamke Saucony  (seveda če niste pristaš še večjega minimalizma - potem raje sezite po kinvari!)
 Odlično razmerje med blaženjem in težo. Copati za veliko kilometrov po različnem terenu. Sam bom po vsej verjetnosti z njimi pretekel hribovit del Spartathlona. Razlika prsti peta je 8mm.
 Pretečenih cca 100km.

MIRAGE 4 - so copati, ki spadajo v serijo natural running (prejšnji v neutral). Mogoče nekoliko manj blaženja kot preostali, z malenkost gibljivejšim prednjim delom podplata. Več prostora v delu prstnem prostoru. Zame odlični za lahkotne krajše teke. V Grčijo jih bom vzel, če si jih slučajno zaželim :) prsti peta 4mm. Pretečenih cca 50km.


 FAST WITCH 5 - so model ki ga imam najdlje in predstavlja tekmovalni copat. Imajo zgolj 200g in dokaj malo blaženja. Z njimi pa preprosto ne moreš teči počasi. Ker sem pred leti prehitro prešel iz klasičnega copata na tega sem po nekaj mesecih fasal iliotibialni sindrom oziroma tekaško koleno. Zato vem, da je k minimalizmu potrebno pristopiti počasi in po pameti... prsti peta 4mm. Pretečenih cca 300km.




 XODUS 3.0 spada v skupino trail copatov (hribovski tek). Opremljeni so z vibram gumo. Sam sem z njimi pretekel lanskih 124km v dolomitih (več kot 7000 nadmorke višine) ter mnogo treningov v hribih. Omenim lahko da sem z njimi preplezal tudi kakšno hribovsko trojko. Sedaj obstaja že model 5.0, ki naj bi bil bolj odporoen proti strganinam, ki jih je moj model zaradi grobe uporabe tudi utrpel. Za cukrnike obstaja tudi goretex različica modela. Prsti peta 4mm. Pretečenih cca 500km (hribovskih).

PEREGRINE 3 -  prav tako trail copati, brez vibram podplata, a z odličnim profilom! So izredno lahki in mehki. Z njimi opravim vse nekoliko krajše in neplezalne hribovske ture. Res odličen tekaški copat za teren. Prsti peta 4mm. Pretečenih cca 400km.