sreda, 04. junij 2014

Spartathlon HERE I COME!


Veseljeee, iz čakalne vrste se mi je uspelo prebiti na štartno listo!! No pa se vendarle vse postavlja na lepše tirnice. Koleno je tudi tipi topi. Na žalost ne bo časa da bi bil do septembra že v vrhunski formi, a pretekel ga bom zagotovo! Zate, mati moja!
Rtv Slo bo tudi letos snemalo nekakšno nadaljevanje Ruthinega dokumentarca 246,8... Če se najde kdo, ki nam je pripravljen pomagati (tako ali drugače), dobrodošel :)


18 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Ruth za svojega depresivnega moža, ti sedaj zanjo - naj se ta krog čimprej neha...

Anonimni pravi ...

Bravo Miha!!
Želim ti, da uspešno pretečeš to preizkušnjo!
Tanja

Anonimni pravi ...

Bravo Miha. Mi bomo v mislih tekli s tabo.

Miha Podgornik pravi ...

Hvala za spodbudne besede :) da odgovorim se prvemu komentarju... Mogoce se za Vas zdi moje pocetje nesmiselno in neproduktivno. Posvetiti izziv pokojni materi... Ja to je pa res nezaslisno. Veste, to pocnem v glavni meri zase in za ljudi, ki si ne upajo tvegati, slediti svojim sanjam. Skratka, POJMA nimate kdo sem in kaj CUTIM.
Pa nasvidenje do naslednjic :)

Anonimni pravi ...

Iskrene čestitke! Bomo mislili nate!

Renata

Anonimni pravi ...

Bravo Miha!
Meni se zdi lepo da boš tekel tudi za mami, saj ima ona konec koncev veliko zaslug, da si tak športnik (vsaj tako si mislim) in veliko zaslug, da smo nekateri začeli teči, pa čeprav le nekajkrat na mesec, vendar, kadar tečem velikokrat mislim na Ruth. Ne, nisem jo poznala, vendar sem spremljala njen blog in sedaj tvojega. Ja in jaz sem ena izmed tistih, ki si ne upa tvegati, a občudujem druge, ki si upajo.
Miha mislila bom nate in če boš pisal o svojih treningih bom z veseljem brala.

Lp, Lenka

Anonimni pravi ...

Lepo je, da se na nekoga spominjaš ali da za nekoga nekaj delaš z dobrim namenom. Ljudem se tekom življenja zgodi mnogo težav, lahko tudi depresija. In takim, ki za tem trpimo, to veliko pomeni. Da se kdo na nas spominja, da nam kdo pokaže, da nas ima rad, in ne samo, da mi trpimo, ker ne moremo osrečiti drugega, ker se drugi obnašajo do nas, kot da smo navadne gnide. Krog, kajne?

Anonimni pravi ...

Miha, živi svoje sanje! Ne oziraj se na take komentarje. Hvala, ker ohranjate spomin na Ruth tako zelo živ. Veš, zelo radi smo jo imeli.

Anonimni pravi ...

In kje je zapisano, da naj bi Ruth pretekla Špartatlon za svojega depresivnega moža? Ste jo osebno poznali? Jaz sem jo in se ne strinjam s komentarjem. Kak krog neki. Prosim, pustite nevoščjivost v varnem zavetju domačega kavča. Mihi, ne daj se in samo naprej, nikdar nazaj!

Anonimni pravi ...

In kje je zapisano, da naj bi Ruth pretekla Špartatlon za svojega depresivnega moža? Ste jo osebno poznali? Jaz sem jo in se ne strinjam s komentarjem. Kak krog neki. Prosim, pustite nevoščjivost v varnem zavetju domačega kavča. Mihi, ne daj se in samo naprej, nikdar nazaj!

Anonimni pravi ...

Živjo Miha! Tudi jaz sem brez mame že mnogo mnogo let pa še vedno delam veliko stvari v njen spomin. Ne oziraj se na take komentarje in delaj kar ti tvoje srce govori. Srečno tudi mi bomo v mislih steboj ko boš tekel v njen spomin. Hvala za lepe objave , kar tako naprej
LP -- ŠV

Anonimni pravi ...

Bravo, Miha. Držim pesti! Ne dvomim, da ti bo uspelo. Pogumno naprej. Lepo, da posvečaš ta izziv tvoji mami.
Hvala za tvoj prečudoviti blog.
LP.

Anonimni pravi ...

Miha, hvala, da deliš z nami. Vztrajaj! Držim pesti!

lp

Anonimni pravi ...

Pozdravljen Miha,
tudi jaz se pridružejem mislim tistih, ki mislijo, da živi svoje sanje, čeprav je v tvoje sanje vloženega ogromno garaštva in volje.
Želim pa ti, da jih odsanjaš s čimmanj poškodbami;takšnimi in drugačnimi..

Andreja Š. L. pravi ...

Miha, čestitam za pogum, za vztrajnost, za odprtost. Z veseljem ti bomo sledili tako ali drugače, kot smo drai Ruth.
Andreja Š.L.

Miha Podgornik pravi ...

Najlepša hvala vsem za pozitivne misli polne vspodbude! Resnično dobro dane, ko veš da te še kdo razume in podpira. Hvala

Vsak pa se mislim da lahko izvije tudi iz depresije in negativizma, a verjetno to ne gre čez noč. Ljudje se levimo počasi, ne tako kot kače, ki zamenjajo kožo kar čez noč...
P.S. Vsa človeška mišična vlakna se naprimer "zamenjajo" v sedmih letih.

Jelka P pravi ...

Hvala Miha za delitve in pogumno naprej!Tudi jaz nisem osebno poznala tvoje mami Ruth,vendar še sedaj berem njen čudoviti blog,pa tudi tvojega.Hvala in samo naprej!

darja zore pravi ...

Bravo Miha,
iskreno se veselimo s tabo in bomo močno navijali zate tako kot smo pred nekaj leti za tvojo mami! Zelo sem vesela, da bo s teboj TV Ekipa, film 246,8 smo seveda posneli in še nobenega filma nisem gledala s takim navdušenjem in ponosom. Se že veselim tvojega srečnega obraza v cilju ob Leonidasu! V mislih ti bomo skušali dajati moči do takrat pa pridno in srečno treniraj...
Lep pozdravček, Darja