petek, 22. november 2013

Viš....

 Korak za korakom, dan za dnem, stopamo višje in višje, naproti resnici.

Od zadaj nas preganjajo nevihtni oblaki, še dobro, saj mi nočemo nazaj.

 V višavah vdihnemo drugačen zrak, druge zmesi. Abscisna smer tukaj ni pomembna, odločeni smo le navzgor.
 

Ja, smer je zagotovo prava. Ni več poti navdol, odpirajo se nova obzorja. A kje so stopnice...

 Mogoče?

 Ne, še vedno uganka..

Ne preostane drugega, gremo nazaj v meglo... Drugič, dugače
Za slikovno podobo trenutkov je zahvalna Nokia lumia 720, saj sem v megli pozabil fotoaparat.

1 komentar:

Rajko Podgornik pravi ...

Nikoli več nazaj v meglo!
Saj veš!
Pamti sine!
Hug!