torek, 06. avgust 2013

Uresničiti sanje?!

Med čakanjem na banki sem se zagledal v reklamni pano...


Pri pogledu na fotografijo sta me začela preletavati srh in tesnoba. Mar smo res postali roboti za trošenje, mar res znamo čutiti samo otipljive reči. Je to sreča, so to sanje o rožicah ali nočna mora... Otrok na sliki mi ne deluje srečen, verjetno si želi to, kar si otroci želijo preden spoznajo uničujoče potrebe materialnega sveta, toplino in ljubezen. Sprašujem se kakšen bo svet čez 30 let, ko bodo moji otroci na mojem mestu (upam). Si bomo še naprej metali pesek v oči, bomo znali poslušati notranji jaz, si bomo drznili plesati po dežju???  Ja, v meni je cel kup zakrivljenih vprašajev, ki jih moram nekako zakriviti v klicaje ali vsaj dvopičja z alinejami.

Po vročih sončnih dneh vedno pridejo nevihte...

3 komentarji:

Jelka P pravi ...

Dobro razmišljanje!

moyca pravi ...

Že to, da se sprašuješ take stvari, je dober znak za prihodnost vajinih (bodočih) otrok.Samo vztrajati je treba in dajati v otroke prave vrednote...verjamem, da če seješ ljubezen, jo tudi žanješ...prej ali slej:)

Evelina pravi ...

Se strinjam, preveč smo usmerjeni v materializem, toda ... kaj od tega o čemer ta družina sanja ti še nimaš? Si potem mogoče tudi ti materialist? Moj otrok ima tudi ogromno vsega, preveč in marsikaj bi še imel, toda, ko sem ga zvečer vprašala, zakaj je v tem dnevu hvaležen je rekel: Za občutek mivke na roki.
Jaz sem sanjala o svoji hiši, ker smo živeli na 32m, v enosobnem stanovanju. Imam jo, s kreditom za 25 let! Imamo 6 let star avto, fiat, ki smo ga kupili na lizing. Hvala bogu, ima vsak svoje kolo, čeprav ga je sin že prerasel in ker radi vozimo po gozdu, ne vem, če mu bom lahko kupila dobro gorsko kolo, zdaj uporablja mojega, ko gresta z možem.
Mislim, da ni vse črno belo, nič ni narobe s tem, če imaš, če znaš čutiti tudi druge stvari, res pa je, da nam banke, na žalost ali srečo, vsaj nekatere sanje lahko ureničijo.