torek, 23. julij 2013

Noji


Bili so časi, ko so se na hišnem travniku pasli noji. Pobrala jih je ptičja gripa. In ne, z glavami niso rili pod zemljo?!



 A takrat so bili drugi časi, naš zvesti kuža Diki je šele dobro privekal na svet, da bi delal družbo hvaležni mešanki Megi. Otroci pa smo celo poletje bolj ko ne preživeli na morju... hmmm


2 komentarja:

simi82 pravi ...

To so bili res lepi, brezskrbni časi,tudi meni je toplo pri srčku, ko se spomnim svojih...potem pa...nas zapustijo(mene je oče). Tega nikoli ne preboliš :-(

Jelka P pravi ...

Iz vseh vaših prelepih blogov je vidno,da je kar kopica živali dobila lep dom.A življenje nam daje lepe in težke trenutke.Na vse tiste čase,ki ne bodo pozabljeni,pa čeprav je hudo pa imamo prelepe spomine,kajne.Prav poseben kuža je bil Dik!Kako pa Lola in Štefi?Hvala!