nedelja, 23. junij 2013

Doma

Namesto Dikija naju je pričakala tigrica Štefi.

 Vse že cveti, se bohoti, a jaz nisem čisto pravi, nekako preutrujen, počasi topen, kot živilo z nizkim glikemičnim indeksom.

JE pa res, da je luna prevelika...

nedelja, 16. junij 2013

Hanoi in Halog Bay in sladko slovo




V tehdneh sva se potepala po neskončnih ulicah Hanoia, poskušala užiti še poslednje trenutke te preproste, soialistično eksotične države. Včeraj sva opazovala eno izmed sedmih naravnih čudes sveta - otočki v Halong zalivu - skoraj 2000 otočkov. Bilo je lepo, a vseeno se je zadnje dni začenjala pojavljati utrujenost, naveličasnost vročine, vlage, lepljive kože, umazanih ulic in fac, mislim da lahko vse skupaj poimenujem domotožje. Potrjujem govorice marsikaterih potovalnih agencij, da so potavanja ena izmed boljših življenjskih investicij. Marsikaj novega zleze pod kožo in postane naš spremljevalec mali zajedalec. Tri tedne za obisk Vietnama je bilo idealno. Ne preveč in ne premalo. Vesel sem da sedim na mednarodnem letališču in pišem še zadnjo potovalno objavo, upam da ste uživali, midva defenitivno sva :)
LP Miha in Nina


 Človek se čudi,  kaj vse tovorijo na dveh kolesih...

 V 6 milionskem mestu ni najti supermarketa, na milione pa je obcestih trgovinic... Bolje kot citypark in supernova??

 Klasični pomivanje posode

 Znamenito pivo Bia Hoi - 25 centov za kozarec a odl.

Nimam duše da bi se dal takole prevežati.


 Kdaj nas bo dohitela, starost, nas je že?


 Zdravnik, kar na ulici...

 Večerna romantika, in kviftanje ob jezercu



 In moja lepa, najlepša Nikca..

 Halong Bay - must see
 Najvdušenje za plezalce, deepwater soliste, mokre sanje.

Na plavojočih vasicah živi kar nekaj ribiških družin.






 Nekateri griči so votli, v njih pa kraške jame..







 Konfucij


Za konec sva si privoščila še polurni footmasage. Po neskončnih prehojenih kilometrih težko najdeš boljšo sprostitev.



Tovarišica Nina, najlepše mi je bilo potovati s tabo, ljubezen moja***

petek, 14. junij 2013

Sa Pa



Nočni avtobus naju je iz Hanoia premetaval celih 12 ur (v eno smer) in naju pripeljal v Sapo, ki je malo mestece, ležeče skoraj 1700 nad morjem. Za 6 evrov sva si za dva dni sposodila motor z menjalnikom brez sklopke (in povsem drugačnim prestavljanjem kot smo ga vajeni pri nas. Na srečo je Sapa prometno prijazen kraj. Ogledovala sva si znamenita terasasta visokoležeča riževa polja, vasi, botanični park (vrtnarija Reš je zakon v primerjavi z njim) in nekaj slapov. Nad mestecem leži tudi najvišja gora v indokini, visoka 3150m (bujno rajstje tudi na vrhu).




Z makino na najvišjem prelazu v indokini.



 Love waterfall.





 Malica - riž v bambusu, batate, koruza in jajček - pečeno na žaru. ODL



 Riževa polja so v zelo različnih stanjih - od pravkar zasajenih, do že pripravljenih za žetev.







 Šoping šoping..

 Tudi malček poplezavanja.


 Nekateri domačini so zelo zelo vsiljivi: "ladyy buy something for meee"




 Rasla je rasla travica zelena. Brez problema ob cesti, ni dovoljeno a vseeno že sam turist uzre na ducate nasadov.




 Prežeči tiger skriti Miha


In že sva nazaj v prestolnici, danes imava na razporedu počitek :)