sobota, 26. januar 2013

Jokam


ker je tako težko sprejeti...
ker se ne smejiš...
ker je polna luna...
ker te zebe, v savni je pa tako vroče...
ker sem na koncu koncev vseeno lahko srečen...



4 komentarji:

Anonimni pravi ...

Vezi prave družine so ene same- ostanejo in so,jih prenesemo naprej, se učimo, jezimo,iščemo , najdemo in jih s ponosom imamo.

Čarovnija življenja,
jok, smeh...

sveta prijem in moj neskončen zate pogum -objem.

Lepe sanje





Raje pravi ...

jokam,
ker spi,
jokam,
ker imam vas!

Anonimni pravi ...

Danes jočem tudi jaz ! Smo z vami!

Anonimni pravi ...

Dragi Miha, Raje , Jan, Pia
Ne samo danes , vsak dan se zjočem , mislim na vas , na Ruth, berem blog - enkrat Piin , pa zatem Rajetov ... pa mi je malo lažje - ne morem verjet - tako kot sem hodila v Mošnje , da sem lahko malo srečala Ruth in se "napolnila" z njo, pa se vaše prelepe vrtnarij "naužila" - tako zdaj ne morem brez Vaših misli , slikic , ...kako mi je v tolažbo , pa mislim da nas je ogromno takih , samo ne oglasimo se vedno , smo pa z Vami in z Njo vsak dan , vsak večer in upamo da se naše tihe želje , da zdržite in se "dvignete" nad bolečino , uresničijo. Ona bi resnično želela , da niste žalostni in res se mi zdi , da bo zanjo najlepše "darilo" ko se boste ponovno lahko razveselili drobnih stvari, ki jih je TU znala najti in jih tudi TAM zna užiti , sem prepričana
Objeeeem za vse Vas , mislim-o na Vas vseee in vedite da niste samiiiii