ponedeljek, 29. avgust 2011

JO

Pozdravljeni vsi skupaj... Kot vidite primanjkuje časa za pisanje, dogaja pa veliko. Pa pojdimo čez zadni teden. Sem redkobeseden in šparoven (včasih tudi len), zato bodo slikice povedale več, pa naj še tokrat govorijo.


 Stric Roman mi je posodil svojega bmwja. Tako sem lahko Nino razveselil s prijetno vetrovno pavzo med učenjem. Drvela sva čez Pokljuko v prijetno osvežujoče bohinjsko jezero. Zanimivo je biti sredi največje pripeke minulega tedna v zimskih bundah...

 Nina je prava motoristka, med svojo prvo vožnjo je zelo uživala.

Z bratcem sva se podala v steno, triglavsko. Prosil sem ga naj me odpelje v markantni čopov steber. In izkušeni alpinist me je res razveselil s to dolgo in naporno smerjo, ki jo je po vojni prvič preplezal Joža Čop in je kar nekaj časa veljala za eno težjih v naših hribih. Ne znam si predstavljati plezanja s takratno opremo in brez predghodnih informacij. TO so pravi dosežki, pravih kerlcev. Jaz sem se na krušljivi steni tresel že pri plezanju na toprope.

 10 ur plezanja, dobrih 1000 preplezanih višinskih metrov + sestop čez plemenice = 3 dni muskelfibra v noge

 Na vrhu smeri v tako imenovani čopovi prečnici, ti resnično za trenutek zastane dih, ko splezaš na miniaturno poličkico, pod tabo pa 1000m "lufta".



V petek sva se eno uro tresla na fuksovi brvi in zbirala pogum za skok iz majajočega mostu v mrzlo Savo.



Biti priča je zabavno in malce naporno ;)- Tisto čuvanje neveste vse do polnoči (zarad  mojega muskelfibra so jo seveda ukradli).
Srečno Matej&Karin